OD ENE CESTE

OD ENE CESTE

Na vrhu hriba mlad fantič zre v jaso, kjer je nič. S hriba v dolino zre, lepo mu je, lepo mu je. Iz dneva v dan mu želja rase, da bi tukaj, sredi jase, kadar malo bolj odrase, si postavil domačijo, s sabo vzel sošolko Pio.

In se res čez nekaj let zgodi, da hrib pod hišo se šibi in spodaj vas počas' se širi na vse strani.

Prišli so kmal' moderni časi, dobili so asfalt na vasi in njemu kmalu so sledila motorizirana vozila. Pri vsaki hiši je brnelo, ko šli v mesto so na delo.

Le pri hišici vrh hriba je obstajala ta hiba, da namesto sive ceste vila se je kozja pot, je rabil Vili osle zveste, da so mu nosili prod.

Kaj boš s prodom v hribu, Vili? Ga povprašal je župan, Cesto bomo potegnili prav do vrat ti zdaj en dan. Hvala, vljudno kima Vili, ko posuva makedam.

Pa na pol poti do do konca Na en blazno sončen dan, Poštar revež prisopiha Po hribu gor v makedam.

Vili kaselc ima v dolini, Poštar prvič je do vrat, Tole mora bit pa nujno, Poštar več ne more stat.

Bere Vili odlok občinski, Pred očmi se mu stemni, "Takoj prenehal boste z delom, " strogo se odlok glasi, "jutri pridemo gor s stroji, Cesto bomo delal mi!"

In res, žé čez dober mesec Prvi bager prihrumi, Vili pa, vesoljna sreča, Si prvi avto naroči.

Prvi bager prvi dan postrga s tal ves makedam .. Potem naslednje mes'ce tri nikogar od nikoder ni.

Pa na občino odpravi se vprašat Vili kaj je zdaj, zakaj da so mu cesto zrili in jih zdaj kar ni nazaj. Opravit treba je meritve, Pa je geometer zbolel. Nekoga pošljejo, ko se bo dalo, Ne bo več dolgo delo stalo.

Pod hribom pa majhen avto stoji, V hrib ne more, saj ceste ni, No, je vsaj varčen, nič ne pokuri, Peš pa do hiše si v eni uri.

Vili je avto prodal. Avto, ki je par let stal. K hiš ga pelje razrita proga, Našparal je za Unimoga.

Po kozji stezi brez težav Bi s tem terencem potoval, A župan tako mu prav: Če Mal boš dnarja sam dodal, Bo cesta že to leto. In VIli da, vse kar ima, le res naj bo, presneto!

Čez nekaj let pa Vili spet jezno se priduša, Kako da spet v proračunu je občinskem suša. "Od danes dalje tu prisegam, da se britev več ne bo mi brade dotaknila, dokler cesta prav do mojih vrat ne bo do konca se zgradila.

Vili poje si balado, in spotika se ob brado, ko v hrib si žene tele mlado, sreča občinar ga Rado, ob njem ustavi svojo Lado in takole pravi: "No, za jutri se pripravi, smo se odločili davi, da cesta letos bo končana, Čeprav za proračun bo rana. "

Za kruh zamesila je žena maso, Narezal Vili je klobaso. Gradbince bosta pričakala, Jim hrane in pijače dala,. A ko se je značilno, tudi upanje je zgnilo.

Tako minevala so leta, Ki jim rečemo dekade, Ko neka kohezijska sredstva Viliju spet dajo nade.

In res pride do gostije, Ko kozjo pot asfalt zalije, sreče pa je res obilo, Vili novo ima vozilo.

Godba zašpilala je skladbo CESTO SMO TI NAREDILI. "Hvala," vljudno reče Vili, ko se vsede v novi avto s krili.