»Zakaj moram v šolo?«, je cmeravega obraza spraševala Tinka, medtem, ko je šilila stare bratove barvice in jih pripravljala za prvi šolski dan, ki bo jutri. »Ker si neumna in te take nočemo vse življenje rediti«, ji je z zadržano jezo, vsa škrlatna v obraz skozi zobe komaj odgovorila mati.
»Zakaj neumna?«, se ni mogla odvaditi jezikanja Tinka. »Ker nič ne veš! Ne znaš ne pisati, ne računati! Ne znaš pravilno uporabljati rodilnik, uvida v glagolske vide nimaš, o četrti ženski sklanjatvi se ti pa še sanja ne!«, ji je tokrat brez kakšrnih koli zadržkov odgovorila mama, dvignila roko nadnjo in je prihodnjih petnajst minut sam padal. Ko se je končno pomirila, sta se objeli, nato pa je Tinka v luči živčne situacije zlomila belo barvico in mamica je morala vse še enkrat ponoviti. Še dobro, da je vmes prišel očka iz službe, da ji je lahko vmes prižgal cigareto in si je živce pomirila že po desetih minutah.
Vidiš, zato morajo otroci v šolo, ji je muzajoč odgovoril očka, medtem, ko si je zavihal rokave in odpenjal pas.
Odzivi
Bodite prvi.