TVORBA CO2-ja pri Človeku
V OŠ smo pri naravoslovnih predmétih védno délali zanimive poizkuse. Tule je poročilo enega, ki sem ga prepisal iz zvézka za biologijo.
1.0 CILJ EKSPERIMENTA
- zadušitev s CO2
2.0 UVOD
Kadar dihamo, izdihavamo CO2. Če ga vdihavamo namesto kisika, je tó za nas slabo. Tó bomo tudi dokazali.
3.0 MATERIAL:
- plastična vrečka
- gumica
- črna vréča
4.0 METÓDE DÉLA
1) Plastično vrečko si nataknemo na glavo in jo tesno (da zrak ne uhaja) povežemo z gumico
2) Poskusna oseba (mi sami) diha normalno, kot bi bila zunaj na svežem zraku in bi peli ptički.
3) Ko je vréčka polna CO2-ja, oseba pomodri.
4) Poskusna oseba začne teči po stopnicah gor in dol, menéč, da jo bo mogóče slišal kakšen sosed in prišel na pomoč.
5) Oseba spusti svojo dušo v vrečko.
6) Ko opazimo, da je oseba dovršila poskus (oseba leži na tleh in deluje nepremično), vzamemo črno vrečo in osebo stlačimo vanjo.
5.0 MERITVE
Volumen vrečke = 2l
spol poskusne osebe: moški
telesna teža poskusne osebe: 73 kg
stanje telesa osebe: mirovanje
število srčnih utripov na minuto: 0
6.0 REZULTATI
skupina | spol | masa | mirovanje | aktivnost | dihanje |
1 | m | 73 | da | ne | ne |
2 | ž | 47 | da | ne | ne |
3 | ž | 58 | da | ne | ne |
4 | m | 69 | da | ne | ne |
5 | m | 60 | da | ne | ne |
6 | m |108 | da | ne | ne |
7.0 DISKUSIJA
Rezultati so zelo merodajni, saj je pri vseh skupinah prišlo do zadušitve (prekinitev dovoda kisika do vseh kisika-potrebnih organov). Do variacij je prišlo le pri reakciji ob ugotovitvi neizhodnosti položaja (nekateri so z glavo butali ob steno, nekateri so poskušali sneti vrečo, nekateri so delali smešne obraze, nekateri so se vrgli po stopnicah, ekateri so brezglavo tékali naokoli ipd.) Naša skupina je delo opravila precej natančno, zato so tudi rezultati v skladu s pričakovanji, lé ena poskusna oséba je umrla od odpovedi srca zaradi strahu. Pri zadušitvi človek izdihne približno 1x vdihne pa 0x, kar je popolnoma različno od dihanja pri normalnem delovanju življenjskih funkcij. Pri zadušitvi se porabi zelo malo kisika, le toliko, kolikor ga ima oseba v pljučih ob namestitvi vrečke, zató je poskus zelo ekonomičen. Pri zadušitvi je bila opažena močna koncentracija strahu in panike. Tik pred porabo vsega kisika je koncentracija panike največja, strah pa se takrat ne koncentrira, ker je vrečka premajhna. Seveda pa koncentracija panike ob daljšem zadrževanju diha ne bi naraščala v neskončnost, saj bi slej ko prej prišlo do zadušitve. Iz rezultatov se žal ne vidi najbolje, kako teža in spol vplivata na hitrost zadušitve, vendar se mi zdi, da le-ta ni odvisna ne od spola ne od teže (ni nobene logične razlage, saj ima lahko tudi lažja predstavnica ženskega spola večja pljuča). Vseeno pa vemo, da ob odpovedi srca zaradi strahu, ne pride do zadušitve.
8.0 ZAKLJUČEK
Koncentracija panike se poveča vsako sekundo, bolj ko se znižuje koncentracija kisika v vrečki. Kisik dlje časa traja, če ga dlje časa zadržujemo v pljučih. Prav tako hitrost zadušitve ni odvisna od téže. Matevž je réva, ker ga je pobralo od strahu. Zadnji izdih je védno lé eden.
9.0 KRITIKA
Rezultati bi bili bolj merodajni, če Matevža nebi pobralo od strahu. Smo se pa ob njegovem poskusu relativno dovolj nasmejali, ker je delal vibr sméšne face in imel vesčas široko odprte oči. Ob enem smo prišli tudi do ugotovitve, da če poskusna oseba umre od strahu, do zadušitve ne pride. Števila vdihov in izdihov ob koncu poskusa se ne da meriti, lahkó pa izračunamo, da jih je približno 3x več, kot ob pričetku poskusa. Večinoma so zaman. Vaja je potékala gladko, razen matévževe, po katerih se je céla skupina še pol ure po njej smejala in zato bila prikrajšana za čikpavzo. Matevž je bil rés ena réva.
