(péti na melodijo Po jezeru sréd Triglava)
Od starga ata umetna noga v kaminu zdaj cvrči, Nam toplo je in vseeno, če starga ata kaj boli. Tihe ptice, bledo lice, vidi se da mu je bed, Nam pa ogenj tiho greje hišo stene in parket.
Ko pa ogenj bo pojenjal in nam zopet bo hladno, Bomo babico zgrabili za roke in za nogo. Jaz polil jo bom z bencinom, ti prižgala svečico, Pa nam zopet bo prijetno pa še jédl ‘mo meso.
Odzivi
Bodite prvi.