POJÉTEGA KONJIČA TOŽBA

Dostikrat se v solzah spomnim na žrebičkovo salamo od @ASubalpine. Jedel sem jo in jokal, v glavi pa slišal veselo kopitljanje.

POJÉTEGA KONJIČA TOŽBA

Oj, usta širna, usta lépa, Vam sem šel nemarno v slast; Zdaj ózko črévo me oklépa, Ko vjél sem se v nesréčno past.

Odpulili so mi kopita, Da ni mi môči kopitljat, Čez hrib in dol - gorjé siróti - Ne nósi več me dir krepák.

Ne nósi več me v lóg košati, Nisem več v podkvé obut, Narézan na leséni plati, na koléščke ves razsut.

Z bélim kruhom obložili, Prekrili s sirom mi oči, Me s črnim pivom poplaknili, Spomin po grlu oddrsi.

Samôtno v črévih poplesavam, Dokler ne prime ga na stran; Potlej v gnójnico zaplavam, Smrdéč po dreku kopitljam.