ÓDA DOMO VINI

Sréčnabódi domovina,
dasem jaz v tvojih vrstah!
Kote bódem zapu stil,
tvójbó narod kmaluzgnil.

Réssilépa domovina,
gore, pólja in pretóki,
včasih svase šelju bila,
hodila zroko sva v roki.

Sréčnabódi domovina,
mačeha neučakana,
slikali soléposliko,
kije zdajpo kakana.

Mlada, vitka, dvajsetlétna,
tudi mismo zmérból suhi,
včasih malo zakričimo,
a ste, domovina, gluhi.

Ko bóš stara, zgubana in slépa,
sedéla sama bóšna mrzlem trónu,
nako lénu désnem Janša,
v Rit se Pahor bó naslónu.

Sréčna, draga domovina,
pijem zdaj na tvoje zdravje.
Na éks, do klerje šekaj vina,
vódi sete papo kravje.