KALCÉTE

Ahtejte, mati, té moje kalcéte,
vrnem se še obut jih čez pete,
vrnem se še, vrnem prekasno,
da bi vas slišal péti spét glasno.

Vrnem se, ko ves svét obidem,
vrnem se, zarés nikdár ne odidem.
Vrnem se, vrnem z mošnjo cekinov,
vam pa prinesem plašč hermelinov.

Obléčem Vam ga še pravočasno,
čez Vašo staro obléko tagmašno,
in nad Vami bóm stal s sklónjeno glavo,
ko rakev spustila se bó v očetnjavo.

Sedmina obilna vso vas nahranila,
na póstelji vidim zašite kalcéte,
zakrpali, mati, ste jih, kot da so svila,
ko jaz sem na ladji kadil cigaréte.

Bile so med véčjimi vaš'mi, triumfi,
a jaz sem se vrnil z novimi štumfi.